Politične napetosti na Tajvanu so se ob začetku leta 2026 močno zaostrile, saj je opozicijska koalicija strank Kuomintang (KMT) in Tajvanske ljudske stranke (TPP) v zakonodajnem organu blokirala več predlogov vladajoče Demokratične progresivne stranke (DPP). Predlogi so se nanašali na obsodbo kitajskega čezmejnega zatiranja, vključno s pritiski na poslanca DPP Shen Pao-yanga, ki mu Peking grozi z mednarodno tiralico in objavo satelitskih posnetkov njegovega prebivališča. Opozicija, ki v parlamentu uživa večino, je s procesnimi manevri zaustavila tudi resolucije proti kitajskemu popačenju resolucij Združenih narodov in obsodbo vojaških vaj v bližini otoka. Predsednik Lai Ching-te je v odgovor na parlamentarno blokado in poskuse opozicije, da bi proti njemu sprožila ustavno obtožbo, napovedal novo strategijo delovanja. Ta vključuje neposreden nagovor javnosti preko terenskih obiskov vladne ekipe in objavo javnomnenjskih raziskav, s čimer želi pritisniti na opozicijo, da potrdi državni proračun. Vladajoča stranka opoziciji očita, da s svojim molkom in blokadami neposredno podpira kitajski narativ in slabi nacionalno varnost, medtem ko se politična kriza iz parlamentarnih dvoran seli na ulico in v širšo družbeno razpravo.

Ameriška vojska je v operaciji, ki jo je ukazal predsednik Donald Trump, zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Trump je novico potrdil z objavo fotografije zajetega Madura na družbenem omrežju Truth Social. Generalna tožilka ZDA Pam Bondi je ob tem pojasnila, da sta zakonca Maduro obtožena vodenja narkoteroristične zarote, uvoza kokaina v Združene države Amerike ter posedovanja in uporabe uničevalnih naprav ter avtomatskega orožja. Zajetje je sprožilo ostre odzive v ameriškem javnem prostoru, zlasti med hollywoodskimi osebnostmi, ki so dejanje označile za dejanje terorizma in nemudoma pozvale k ustavni obtožbi (impeachmentu) predsednika Trumpa. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanih pritiskov in tajnih operacij, ki so jih ZDA izvajale proti venezuelskemu režimu zaradi domnevnih povezav s trgovino z mamilu. Maduro je pred tem večkrat obtožil ameriško administracijo, da prek agencije Cia načrtuje destabilizacijo njegove države.

Sodnica okrožja Milwaukee Hannah Dugan je guvernerju poslala odstopno izjavo, potem ko je bila decembra lani spoznana za krivo oviranja pravosodja. Zvezni tožilci so ji očitali, da je aprila lani v svoji sodni dvorani namerno zamotila zvezne agente, ki so nameravali aretirati državljana Mehike, nato pa mu omogočila pobeg skozi zasebni izhod. Duganova, ki je na položaju preživela desetletje, je v svojem pismu poudarila zavezanost dostojanstvu in pravičnosti, vendar je priznala, da so pravni postopki proti njej postali prevelika ovira za nadaljnje delo. Do odstopa je prišlo v času, ko so republikanci v zvezni državi Wisconsin že pripravljali postopek ustavne obtožbe (impeachment), s katerim bi jo prisilno odstranili s položaja. Čeprav so zvezni postopki po njenih besedah še daleč od zaključka, se je odločila za umik, da bi zaščitila neodvisnost sodstva. Primer je pridobil širšo politično dimenzijo, saj ga je v svoji kampanji izpostavil tudi nekdanji predsednik Donald Trump kot primer zlorabe sodniških pooblastil za zaščito nezakonitih priseljencev. Duganova namerava pravni boj nadaljevati na sodišču, kjer bo izpodbijala obsodbo za kaznivo dejanje oviranja uradnega postopka.

Predsednik Lai Čing-te je ob izjavi, da ne razume smisla ustavne obtožbe, dejal, da ni storil nič nezakonitega. Odzval se je na napoved opozicije, da bo 21. in 22. januarja potekala seja parlamentarne komisije, na kateri bo razpravljala o ustavni obtožbi in nanj naslovila vprašanja. Tajvanska ljudska stranka (TPP) mu je odgovorila, da se ne samo ne zaveda svojih napak, ampak se tudi ne posvetuje z večino volivcev. Opozicija je predsednika obtožila, da se mu ni problem ukvarjati z razrešitvijo, ko se to njej zahoče.

Stalna komisija perujskega kongresa je potrdila oprostitev poslanke Rosío Torres iz stranke Alianza para el Progreso (APP) v primeru "Mochasueldos", s čimer je bila prvotno odobrena obramba v Pododboru za ustavne obtožbe. S tem je bila kazenska ovadba, vložena s strani Državnega tožilstva, dokončno arhivirana. Odločitev je bila sprejeta 24. julija in pomeni, da se postopek proti poslanki zaradi obtožb o neupravičenem odbijanju dela plače zaposlenim v njeni pisarni zaključuje.

Objavljeni so bili članki o najzabavnejših trenutkih Donalda Trumpa v letu 2025, ki ga prikazujejo kot ikonično figuro v ameriški zgodovini. Hkrati pa se pojavljajo razhajanja znotraj gibanja MAGA, pri čemer Marjorie Taylor Greene izraža razočaranje nad Trumpom in sistemom kot celoto.

Donald Trump je novo leto 2026 proslavil na svojem posestvu Mar-a-Lago s slavnostno zabavo, kjer je potekala dražba slike Jezusa Kristusa, ki jo je umetnica Vanessa Horabuena naslikala v živo. Slika je bila prodana za 2,75 milijona dolarjev v dobrodelne namene. Zabave se je udeležil tudi izraelski premier Benjamin Netanyahu s soprogo.

Ameriški predsednik Donald Trump se v drugem mandatu sooča z naraščajočimi pritiski znotraj lastne stranke in civilne družbe. Republikanski kongresnik Thomas Massie je začel preverjati podporo za morebitno ustavno obtožbo državne tožilke Pam Bondi zaradi njenega ravnanja v primeru dosjejev Jeffreyja Epsteina. Bondi je tarča kritik, ker naj bi kljub prvotnim obljubam o transparentnosti zanikala obstoj seznama strank, kar je povzročilo ogorčenje v obeh političnih polih. Hkrati je administracija prekoračila zakonske roke za objavo dokumentov, ki jih zahteva zakon o preglednosti dosjejev Epstein. Napetosti se stopnjujejo tudi na področju kulture in prava. Dokumentarist Ken Burns je ostro kritiziral Trumpa in ga označil za »žalitev zgodovine«, medtem ko pravni strokovnjaki opozarjajo na proces t.i. »sanewashinga« oziroma normalizacije ekstremizma s strani vrhovnega sodišča pod vodstvom Johna Robertsa. Poleg ideoloških sporov Trumpova administracija izvaja konkretne povračilne ukrepe; predsednik je z uporabo veta kaznoval pleme Miccosukee zaradi nasprotovanja gradnji pridržalnega centra na Floridi, v prestolnici pa je preklical pogodbo neprofitni organizaciji za upravljanje javnih igrišč za golf, kar odpira pot neposrednemu vplivu predsednika na te površine.

Predsednik Donald Trump je novo leto 2026 praznoval na svojem posestvu Mar-a-Lago s slavnostno zabavo, kjer je potekala dražba slike Jezusa Kristusa. Slika, ki jo je umetnica Vanessa Horabuena ustvarila v živo, je bila prodana za 2,75 milijona dolarjev. Dražbe se je udeležil tudi izraelski premier Benjamin Netanyahu s soprogo.

Republikanska stranka pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa se pripravlja na ključne vmesne volitve leta 2026, pri čemer se sooča z zgodovinskim trendom, po katerem stranka aktualnega predsednika v kongresu običajno izgubi sedeže. Donald Trump, ki je v svojem prvem mandatu prav zaradi izgube večine v predstavniškem domu doživel dve ustavni obtožbi, se tokrat poslužuje agresivnih strategij za ohranitev oblasti. Njegovi nasprotniki in politični analitiki opozarjajo na sistematične poskuse manipulacije volilnega okolja, vključno s prerisovanjem meja volilnih okrajev po vsej državi, kar naj bi ustvarilo varno prednost za republikanske kandidate. Demokratska stranka izraža resne pomisleke nad poročili, da administracija usmerja svoje delovanje proti demokratskim politikom, aktivistom in donatorjem. Kritiki izpostavljajo tudi uporabo vojaških sil v mestih z demokratskim vodstvom, kar ocenjujejo kot nedopusten poseg v lokalno avtonomijo in neposredno vmešavanje v volilno kampanjo. Medtem ko se republikanci spopadajo z notranjimi trenji in upadom podpore v nekaterih ključnih demografskih skupinah, ostaja vprašanje, ali bodo Trumpove poteze utrdile njihovo oblast ali pa bodo zaradi obtožb o avtoritarnosti povzročile nasproten učinek na voliščih.

Ameriški predsednik Donald Trump se ob zaključku leta 2025 sooča z močnim upadom javnomnenjske podpore in naraščajočimi trenji znotraj Republikanske stranke, kar ogroža prihodnost stranke na vmesnih volitvah leta 2026. Analitiki poročajo o t. i. »obžalovanju kupcev« med mlajšimi volivci generacije Z, medtem ko republikanci v kongresu že kažejo znake nestrpnosti zaradi predsednikovih kontroverznih potez. Med najbolj perečimi vprašanji ostaja neodzivnost administracije pri popolnem razkritju dokumentov, povezanih s pokojnim Jeffreyjem Epsteinom, kar je spodbudilo libertarnega republikanca Thomasa Massieja k razmišljanju o ustavni obtožbi proti državni tožilki Pam Bondi. Na zunanjepolitičnem področju se Trumpova obljuba o miru v Ukrajini in Gazi krha, saj sporazumi ostajajo nedosegljivi, napetosti z Venezuelo in Iranom pa se stopnjujejo. Poleg tega je predsednik uporabil pravico do veta za blokado več neproblematičnih dvostrankarskih zakonov, kar kritiki interpretirajo kot povračilni ukrep proti političnim nasprotnikom, vključno s predstavnico Lauren Boebert in indijanskim plemenom Miccosukee. Gospodarske težave, predvsem naraščajoči stroški energije in življenjskih potrebščin, dodatno spodkopavajo Trumpovo avtoriteto, saj rezultati novembrskih guvernerskih volitev v Virginiji in New Jerseyju kažejo na prebuditev demokratskega tabora.

Nekdanji posebni tožilec Jack Smith je v zaprtem zaslišanju pred kongresom izjavil, da se vstaja 6. januarja na Kapitolu ne bi zgodila brez Donalda Trumpa. Smith je Trumpa označil za najbolj odgovorno osebo v zaroti za razveljavitev izidov volitev 2020.

Republikanska stranka se na začetku leta 2026 spopada z globoko notranjo krizo in upadom javne podpore, kar resno ogroža njeno večino v predstavniškem domu pred prihajajočimi vmesnimi volitvami. Politični analitiki in nekdanji visoki uradniki, med njimi bivši guverner Ohia John Kasich, opozarjajo, da bi stranka lahko utrpela zgodovinski poraz. Glavni razlogi za pesimizem so naraščajoči življenjski stroški, neizpolnjene obljube o znižanju cen energije ter vztrajne polemike glede povezav predsednika Donalda Trumpa z zadevo Epstein. Dodatne napetosti povzročajo neuspehi na področju zunanje politike, kjer obljubljeni mirovni sporazumi v Ukrajini in Gazi ostajajo nedosegljivi, ter Trumpovi kontroverzni izvršni ukrepi, kot je veto na zakonodajo indijanskega plemena Miccosukee zaradi nasprotovanja njegovemu projektu detencijskega centra. Znotraj stranke se krepijo razkoli; kongresnik Thomas Massie celo preverja podporo za ustavno obtožbo proti državni tožilki Pam Bondi zaradi njenega ravnanja z dokumenti o Epsteinu. Novembrske lokalne volitve v Virginiji in New Jerseyju so že nakazale preobrat v razpoloženju volivcev, ki se vse bolj osredotočajo na vprašanja cenovne dostopnosti in zdravstvenega varstva.

Politično prizorišče v Združenih državah Amerike ob koncu leta 2025 zaznamujejo naraščajoče napetosti znotraj Republikanske stranke, saj priljubljenost predsednika Donalda Trumpa strmo pada. Glavni razlogi za nezadovoljstvo volivcev so visoki življenjski stroški, sporni zunanjepolitični premiki in ponovno odpiranje vprašanj o Trumpovih povezavah z Jeffreyjem Epsteinom. Zaradi teh dejavnikov so republikanci v letu 2025 utrpeli pomembne poraze na guvernerskih volitvah v Virginiji in New Jerseyju, kar analitiki označujejo za napoved morebitnega »modrega vala« demokratov na vmesnih volitvah leta 2026. Znotraj stranke se krepijo trenja; republikanski poslanec Thomas Massie preučuje možnost ustavne obtožbe proti državni tožilki Pam Bondi zaradi njenega ravnanja v primeru Epsteinovih datotek. Hkrati se pojavljajo ugibanja o Trumpovem nasledniku, pri čemer podpredsednik JD Vance ne uživa polne podpore strankarske baze. Trump se na upadanje podpore odziva z ostrimi napadi na kritike, med katerimi sta se znašla tudi igralec George Clooney in domorodna plemena, obenem pa uporablja predsedniški veto za kaznovanje političnih nasprotnikov. Kritiki opozarjajo, da Trumpova politika »MAGA na zadnjem mestu« zanemarja delavski razred, ki mu je obljubil izboljšanje gospodarskega položaja.

Ameriški predsednik Donald Trump je vložil veto na zakon, ki bi razširil ozemlje plemena Miccosukee na Floridi, kar je utemeljil z njihovo domnevno obstrukcijo vladnih politik priseljevanja. Odločitev sledi tožbi plemena in okoljevarstvenih skupin, ki so zahtevale strožjo presojo vplivov na okolje za projekt pridržalnega centra v močvirju Everglades, ki ga je Trump poimenoval »Aligator Alcatraz«. Predsednik je v sporočilu kongresu poudaril, da zvezna vlada ne bo financirala projektov za posebne interese, ki niso usklajeni z odstranjevanjem tujcev s kriminalno preteklostjo. Hkrati so se v javnosti pojavile nove kritike in nenavadne napovedi glede predsednikove prihodnosti. Dokumentarist Ken Burns je v pogovoru za Financial Times izrazil sram nad nerazumevanjem ameriške zgodovine in Trumpa označil za »žalitev zgodovinskega spomina«. V Peruju pa je skupina šamanov med tradicionalnim obredom napovedala, da se mora država pripraviti na resno poslabšanje Trumpovega zdravja v letu 2026. Te napovedi sovpadajo z razpravami o njegovi starosti, saj bo predsednik takrat dopolnil 80 let. Znotraj republikanske stranke se pojavljajo tudi notranja trenja, saj kongresnik Thomas Massie preverja podporo javnosti za morebitno ustavno obtožbo državne tožilke Pam Bondi. Razlog za to je njeno domnevno neustrezno ravnanje s spisi Jeffreyja Epsteina, saj kljub zakonskim zahtevam in predvolilnim obljubam javnosti še niso bili razkriti vsi ključni dokumenti, kar sproža nezadovoljstvo na obeh polih ameriške politike.

Tajvansko politično prizorišče je ob začetku leta 2026 zaznamoval poglobljen konflikt med predsednikom Lai Ching-tejem in opozicijo, ki jo vodi stranka Kuomintang (KMT). Predsednik Lai je v novoletnem nagovoru postopek ustavne obtožbe, ki so ga zoper njega sprožili opozicijski poslanci, označil za izgubo časa in parlament pozval, naj se raje posveti konstruktivnemu delu. Odnosi med vejami oblasti so se dodatno zaostrili zaradi vprašanj proračuna in zakonodajnih sprememb, ki jih vlada zavrača ali izpodbija pred ustavnim sodiščem. Opozicijska stranka KMT je v uradnem odzivu ostro zavrnila predsednikove očitke in poudarila, da je ustavna obtožba priložnost za vlado, da prevzame odgovornost za svoja dejanja, ki jih opozicija opisuje kot protiustavna. Stranka je predsednika pozvala, naj nastopi v zakonodajnem juhanu in poda poročilo o stanju v državi ter odgovori na vprašanja poslancev. Spor med taboroma se odraža tudi v blokadi proračunskih sredstev za obrambo in nestrinjanju glede pokojninske reforme, kar hromi politično stabilnost države.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je v svojem novoletnem nagovoru pozval domače politične stranke k preseganju blokad v parlamentu in h koheziji pri soočanju z zunanjimi pritiski. Poudaril je, da si bo prizadeval za varno in odporno državo, hkrati pa je izrazil pripravljenost na poročanje v zakonodajnem telesu pod pogojem spoštovanja ustave. Lai se je odzval tudi na grožnje s postopkom ustavne obtožbe, ki so jih sprožile opozicijske stranke Kuomintang in ljudska stranka, pri čemer je poudaril svojo osebno integriteto in vprašal po zakonitosti takšnih namer. Odziv Pekinga na predsednikove besede je bil oster; kitajski urad za zadeve Tajvana je Laia označil za sejalca razdora in »spodbujevalca vojne«, ki naj bi s svojo retoriko o neodvisnosti stopnjeval napetosti v ožini. Medtem ko tajvanski Svet za kopenske zadeve vztraja pri dejstvu 115-letnega obstoja Republike Kitajske, analitiki opozarjajo, da zgolj enostranski pozivi brez dejanskega dialoga s Pekingom ne bodo prinesli stabilizacije odnosov. Notranjepolitični spor v Tajvanu se medtem poglablja zaradi blokade državnega proračuna in vojaških izdatkov, kar dodatno hromi delovanje vlade.